Konteksti (Tomaž Bešter), 24. marec 2014 ― Zares veselje je pisati o knjigah, ki so fantastične. Od prve do zadnje črke. Občasno sicer malo zmajujem z glavo, ko se gledam v ogledalo in slišim, kaj vse počnejo ljudje v moji okolici. Zlahka se začnem obremenjevati s tem, ali svoj čas koristim tako, kot je potrebno. Pa s tem ni nič narobe. Potrebno se je prevpraševati, se obnašati kot kaka slaba navigacija na ozemlju brez posodobljenega zemljevida. In zato sem toliko bolj vesel, da kot po pravilu vsake toliko do mene prileti naslov, za katerim stoji zares kvalitetno čtivo. Takrat vem, da je branje super stvar in, da bom to še naprej z veseljem počel.  Tako sem občutil Tribusonov roman Zgodovina pornografije. (vir slike: mladinska.com) In s tem bi lahko tudi pričel pripoved o tej knjigi. Z naslovom. Zgodovina pornografije ima bore malo opraviti z zgodovino pornografije. Pa vendarle ima. Gre za izjemno pripoved, ki obsega življenjsko zgodbo nekaj prijateljev, ki so skupaj odraščali in odrasli v naši skupni državi, Jugoslaviji. Tematsko se tako prav mogoče nanaša na podobne motive, ki jih srečamo v Jugoslavija, moja dežela, pa vendar gre za drugačen način pripovedovanja. Roman je dolg. A če bi bil krajši, bi bil Tribuson - v želji, da ga naredi bolj prijaznega vsem, ki ne marajo predebelih knjig - primoran, da iz odlične zgodbe odvzame kak pomemben dogodek. In, če se ozrem nazaj v to zgodbo, v resnici težko najdem trenutke, ki bi jih lahko izpustil. Nak, bila bi škoda in vse je točno tam, kjer mora biti. Zgodba ima sicer svoj okvir, podobno, kot smo takšne našli že v Popku sveta. Pripovedovalec v roke dobi Zgodovino pornografije, rokopis svojega najboljšega prijatelja, ki mu služi za nekakšen vstop v pripovedovanje zgodbe odraščanja v Jugoslaviji. Dasiravno ta rokopis ni neposredno povezan z vsem, kar se zgodi v romanu, je vseeno vse, kar je v njem, nekakšna zgodba zase. A čas, ki ga celotni roman v resnici povzema, se odvija od konca 1940ih do konca 1980ih, ko so naši junaki na pragi štiridesetih let. Ko to