Beatli: tja, kjer sem bil

Konteksti (Tomaž Bešter), 3. april 2014 ― Nekaj močno privlačnega je na literaturi, ki ima svoj glavni motiv v opisovanju otroštva. Pa nisem popolnoma prepričan, če vem zakaj. Mimo tega, da hodim v NLB po odgovor, vseeno poizkusim v nekaj taktih. Problem, ki ga vidim, je ta, da se mi zdi, da ga ni človeka, ki bi prednosti in vrednosti otroštva spoznal še v času, ko je bil sam del tega procesa. To lahko drži vodo. Ko gremo preko teh težavnih let svojevrstne borbe za obstanek – in prav zato borbe, katere konec si želimo kar najhitreje – pa se z nekakšnim patetičnim spominom vračamo nazaj v leta, ko (zopet si izposojam vrstice Tribusona) spomini niso bili potrebni. In temu rečemo nostalgija. Sam temu ne bi prehitro dajal preveč veselih predznakov, kajti prav rado se dogodi tudi, da se med tem spominjanjem vršijo tudi filmi, ki nas ne navdajajo s pretirano radostjo. A moč teh spominov nas vleče prav tja. In nemara prav zato radi beremo čtivo, ki nas bo peljalo tja. Tja, kjer smo bili tudi sami. S pomembnim dostavkom, da je naravnost nujno, da tam nismo več. Prav distanca od odraščanja je tisti pozitivni pogoj možnosti za privlačnost branja o odraščanju. A ko je ta pogoj izpolnjen, smo že zmagali. Ker smo v svoji popolnoma egoistični vsakodnevni zahtevi po uživanju glavni mojstri podrejanja izbire situacij, ki nas bodo peljale čim bližje tja, kamor želimo. In v tem primeru je to tja, kjer smo bili. V odraščanje, v zgodbo o odraščanju. Če mi je Tribuson ponudil dovolj, da sem v branju njegove Zgodovine pornografije   našel tisto neodtegljivost užitkarjenja v obračanju strani, ni bilo pri Christensenu popolnoma nič drugače. Mnogo vzporednic bi lahko naštel med obema romanoma. Oba sta več kot odlična časovna epopeja nerazdružljivih kolegov, ki bijejo bitke svojega časa. Vsak od njih na svoj način in vseeno je njihov boj zgolj in izključno njihov. Skupen. Odraščanje je, vsaj za veliko nas, obdobje vzponov in padcev; obdobje prvih ljubezni in zakonov, ki nam jih postavljajo starši; obdobje prvih prekršitev teh zakono
Zgodovina pornografije: odraščanje v Jugoslaviji

Zgodovina pornografije: odraščanje v Jugoslaviji

Konteksti (Tomaž Bešter), 24. marec 2014 ― Zares veselje je pisati o knjigah, ki so fantastične. Od prve do zadnje črke. Občasno sicer malo zmajujem z glavo, ko se gledam v ogledalo in slišim, kaj vse počnejo ljudje v moji okolici. Zlahka se začnem obremenjevati s tem, ali svoj čas koristim tako, kot je potrebno. Pa s tem ni nič narobe. Potrebno se je prevpraševati, se obnašati kot kaka slaba navigacija na ozemlju brez posodobljenega zemljevida. In zato sem toliko bolj vesel, da kot po pravilu vsake toliko do mene prileti naslov, za katerim stoji zares kvalitetno čtivo. Takrat vem, da je branje super stvar in, da bom to še naprej z veseljem počel.  Tako sem občutil Tribusonov roman Zgodovina pornografije. (vir slike: mladinska.com) In s tem bi lahko tudi pričel pripoved o tej knjigi. Z naslovom. Zgodovina pornografije ima bore malo opraviti z zgodovino pornografije. Pa vendarle ima. Gre za izjemno pripoved, ki obsega življenjsko zgodbo nekaj prijateljev, ki so skupaj odraščali in odrasli v naši skupni državi, Jugoslaviji. Tematsko se tako prav mogoče nanaša na podobne motive, ki jih srečamo v Jugoslavija, moja dežela, pa vendar gre za drugačen način pripovedovanja. Roman je dolg. A če bi bil krajši, bi bil Tribuson - v želji, da ga naredi bolj prijaznega vsem, ki ne marajo predebelih knjig - primoran, da iz odlične zgodbe odvzame kak pomemben dogodek. In, če se ozrem nazaj v to zgodbo, v resnici težko najdem trenutke, ki bi jih lahko izpustil. Nak, bila bi škoda in vse je točno tam, kjer mora biti. Zgodba ima sicer svoj okvir, podobno, kot smo takšne našli že v Popku sveta. Pripovedovalec v roke dobi Zgodovino pornografije, rokopis svojega najboljšega prijatelja, ki mu služi za nekakšen vstop v pripovedovanje zgodbe odraščanja v Jugoslaviji. Dasiravno ta rokopis ni neposredno povezan z vsem, kar se zgodi v romanu, je vseeno vse, kar je v njem, nekakšna zgodba zase. A čas, ki ga celotni roman v resnici povzema, se odvija od konca 1940ih do konca 1980ih, ko so naši junaki na pragi štiridesetih let. Ko to
še novic